Zelišče navadni rožmarin spada v kategorijo H - rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.
Je grm, visok do 2 metra ob morju, v notranjosti pa zraste precej nižje, če imamo srečo pa do 90 centimetrov. Posadimo ga vedno v zavetrno lego. Rad ima sončno in toplo lego ter peščeno, dobro prekopano zemljo, bogato s humusom. Ima igličaste liste, ki so na spodnji strani sive barve. Cvete svetlomodro ali rožnato. Listi so polni eteričnega olja, ki je bogato s kafro.
Grki in Rimljani so rožmarin cenili kot zdravilno zelišče in kot začimbo. Rosa morja, kot so ga poimenovali Rimljani, je bol posvečen bogiji ljubezni Afroditi. Znani španski filozof, zdravnik in alkimist Arnaldus Villanovanus (1248-1314) je prvi iz njegovih listov izoliral eterično olje in ga uporabljali za zdravilne namene. V srednjeveških zeliščnih knjigah so ga priporočali zaradi grenčin pri prebavnih težavah. Poživljajoč učinek na krvni obtok jim je bil prav tako poznan. V času kuge so vejice rožmarina nosili s seboj, da bi se obvarovali pred okužbo. Župnik Kneipp ga je svetoval bolnikom po težkih obolenjih in za krepitev srca v starosti, največkrat kot rožmarinovo vino.
Rožmarin raste po celotnem Sredozemlju. V Sloveniji ga najdemo po prisojnih, kamnitih pobočjih v Primorju, kjer ga pogosto uporabljajo tudi za žive meje. Drugod ga gojijo v loncih kot okrasno rastlino. Je občutljiv na mraz, zato ga moramo prezimiti v prostorih, kjer ne zmrzuje.
Niso znani.
eterično olje (Rosmarin aetheroleum)
listi (Rosmarin folium)
Iz ene čajne žlice droge pripravimo poparek, ki naj stoji pokrit 5 minut. uporabljamo lahko tudi sveže liste.
Pijemo ga dvakrat na dan med obroki. Zvečer ga pijemo,ker poživlja.
Če se stanje ne izboljša v dveh tednih se posvetujte z zdravnikom.
Pri uporabi upoštevamo navedene količine in droge ne zlorabljamo za splošno poživljanje. V nosečnosi je ne porabljamo.
krči
utrujenost
vnetje želodca
zmanjšan apetit
znižan krvni tlak