Navadni rožmarin

(Rosmarinus officinalis)

Kategorija

Zelišče navadni rožmarin spada v kategorijo H - rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.

Opis

Je grm, visok do 2 metra ob morju, v notranjosti pa zraste precej nižje, če imamo srečo pa do 90 centimetrov. Posadimo ga vedno v zavetrno lego. Rad ima sončno in toplo lego ter peščeno, dobro prekopano zemljo, bogato s humusom. Ima igličaste liste, ki so na spodnji strani sive barve. Cvete svetlomodro ali rožnato. Listi so polni eteričnega olja, ki je bogato s kafro.

Zgodovina

Grki in Rimljani so rožmarin cenili kot zdravilno zelišče in kot začimbo. Rosa morja, kot so ga poimenovali Rimljani, je bol posvečen bogiji ljubezni Afroditi. Znani španski filozof, zdravnik in alkimist Arnaldus Villanovanus (1248-1314) je prvi iz njegovih listov izoliral eterično olje in ga uporabljali za zdravilne namene. V srednjeveških zeliščnih knjigah so ga priporočali zaradi grenčin pri prebavnih težavah. Poživljajoč učinek na krvni obtok jim je bil prav tako poznan. V času kuge so vejice rožmarina nosili s seboj, da bi se obvarovali pred okužbo. Župnik Kneipp ga je svetoval bolnikom po težkih obolenjih in za krepitev srca v starosti, največkrat kot rožmarinovo vino.

Razširjenost

Rožmarin raste po celotnem Sredozemlju. V Sloveniji ga najdemo po prisojnih, kamnitih pobočjih v Primorju, kjer ga pogosto uporabljajo tudi za žive meje. Drugod ga gojijo v loncih kot okrasno rastlino. Je občutljiv na mraz, zato ga moramo prezimiti v prostorih, kjer ne zmrzuje.

Stranski učinki

Niso znani.

Uporabni deli

eterično olje (Rosmarin aetheroleum)

listi (Rosmarin folium)

Vsi simptomi pri katerih pomaga navadni rožmarin: