Navadni vratič

Navadni vratič

Kategorija

Zelišče navadni vratič spada v kategorijo Z - zdravilo, ki se izdaja brez recepta.

Opis

Aromatična, zgoraj razvejana rastlina s presasto deljenimi, ugreznjeno žagastimi lističi. Od 8 do 11 milimetrov široki koški v metličastih socvetjih, cvetovi cevasti, rumeni, jezičasti cvetovi manjkajo ali pa so zelo majhni.

Zgodovina

Pri antičnih piscih ga ne zasledimo, čeprav vratič razširjeno raste v Grčiji in Italiji. Prvič se pojavi kot tanacita v Kapitularjih Karla Velikega. Nekateri pisci zeliščarskih knjig so njegovo ime izvajali iz grške besede athanasia, kar pomeni nesmrtnost. V zgodnjem srednjem veku so močno aromatično dišeče zelišče polagali v krsto, da bi pregnali črve. V zdravilne namene so uporabljali navadni in beli vratič pri ženskih boleznih in pri prebavnih motnjah pa tudi za odpravljanje glist. V hemoeopatiji obe vrsti še danes uporabljajo pri krčih maternice.

Razširjenost

Raste po nabrežjih, posekah, grobljah in travnikih po vsej Evropi in Aziji od nižine do gorskega pasu.

Stranski učinki

Danes uporabo droge zaradi morebitnih stranskih učinkov odsvetujemo. Tujon v večjih količinah povzroča vnetja prebavnega trakta, krče, poškodba ledvic in krvavitve srčne mišice. Tudi belega vratiča ne uporabljamo med nosečnostjo. Zaradi velike količine laktonov lahko pri občutljivih osebah pride do alergičnih reakcij.

Uporabni deli

listi (Tanaceti folium)

Način priprave

Čaj iz strtih semen pripravimo kot prevretek, ki naj stoji še eno uro. Ima prijeten okus, semena namreč vsebujejo vanilin.

Način uporabe

1-2 grama droge kot poparek trikrat na dan.

Priporočljiv čas uporabe

Trikrat na dan.

Stranski učinki uporabe

Zastrupitveni znaki so hiter in plitek pulz, močno vnetje želodčne sluznice ter divji krči in drhtenje. Razpon med zdravilnim in strupenim odmerkom je majhen.