Navadni ženikelj

Navadni ženikelj

Kategorija

Zelišče navadni ženikelj spada v kategorijo Z - zdravilo, ki se izdaja brez recepta.

Opis

Je belo cvetoča roža, ki raste v gozdovih, cveti pa od maja do julija. Ima od 30 do 40 cm visoko steblo, na katerem je nekaj pecljev s kobulčki, ki imajo kratkopecljate cvetove. Listi so dolgopecljati in dlanasto deljeni ter se nahajajo bolj pri tleh. Steblo ima enega ali dva sedeča stebelna lista.

Zgodovina

Ženikelj je bil nekoč zelo cenjena zdravilna rastlina, tako da so ga imenovali zdravilni in ne navadni kot danes. Avtorji zeliščarskih knjig 16. in 17. stoletja so trdili, da kdor ima ženikelj, ne potrebuje kirurga. Notranja uporaba pri krvavitvah iz pljuč, želodca in ledvic kot tudi zunanja uporaba pri topih poškodbah in kožnih boleznih sta se pri podeželskem prebivalstvu ohranili do danes. Glede na številne učinkovine, ki jih rastlina vsebuje, je bila uporaba ženiklja pravilna. Uporabo ženiklja danes priporočamo, posebno ker so sedaj učinkovine dobro raziskane. Tudi v Ameriki tam rastoče vrste zelo pogosto uporabljajo.

Razširjenost

Zelo razširjeno raste po senčnih gozdovih cele Slovenije od nižine do gorskega pasu.

Stranski učinki

Zaradi razmeroma velike količine saponinov priporočene količine droge ne povečujemo. Pri občutljivih bolnikih lahko povzroči draženje želodca.

Uporabni deli

korenine (Saniculae radix)

zel (Saniculae herba)

Način priprave

Eno čajno žlico droge pripravimo kot poparek.

Način uporabe

Pijemo po eno do dve skodelici na dan pri želočnih težavah, driskah in krvavenju iz ledvic. Prav tako ga uporabljamo zunanje za izpiranje, oblige pri gnojnih ranah in čirih ter grgranje pri vnetih procesih v ustni votlini.

Priporočljiv čas uporabe

Srednja dnevna doza je 4-6 g droge na dan.

Stranski učinki uporabe

Zaradi razmeroma velike količine saponinov priporočene količine droge ne povečujemo. Pri občutljivih bolnikih povzroči draženje želodca.

Vsi simptomi pri katerih pomaga navadni ženikelj:

zlom kosti