Šentjanževka

(Hypericum perforatum)

Kategorija

Zelišče šentjanževka spada v kategorijo Z - zdravilo, ki se izdaja brez recepta.

Opis

Trajna, do 80 centimetrov visoka, pokončna rastlina z neposredno nameščenimi, eliptičnimi listi. Če liste pridržimo proti svetlobi, opazimo številne prosojne točke (pikice), ki se jim mora rastlina zahvaliti za svoje ime (pri teh pikicah gre za žleze, ki proizvajajo eterično olje). Svetlo rumeni cvetovi so združeni v pakobulasta socvetja. Če med prsti zmečkamo rumene venčne liste, iz njih priteče rdeč sok.

Zgodovina

Šentjanževka se mora zahvaliti za svoje ime temu, da so jo nekoč imeli za posebno učinkovito, če so jo nabrali na dan Janeza Krstnika (24. junuarja). Še starejše ime je zelišče sončnega preobrata, ker se ob letnem sončnem preobratu ljudje radi na okna obešali vence iz cvetov šentjanževke, da bi s tem odvrnili nesreče vseh vrst.

Razširjenost

Raste po suhih travnatih področjih, posekah, med grmovjem in po nasipih.

Stranski učinki

Pri daljši uporabi lahko ta rastlina povzroči preobčutljivost na sončno svetlobo, zato lahko pride do sončnih opeklin. To velja še posebno za svetlolase in rdečelase ljudi.

Uporabni deli

zel (Hyperici herba)

Vsi simptomi pri katerih pomaga šentjanževka: