Zelišče vrtna materina dušica spada v kategorijo H - rastline, ki se lahko uporabljajo tudi kot živila.
Je trajna polgrmičasta rastlina, ki lahko zraste do pol metra visoko. Pokončni poganjki so rahlo dlakavi. Listi so sivozelene barve, rahlo zavihani, majhni, ozki in dlakavi. Cvetovi so majhni, rožnati, pecljati in nakopičeni v zalistju.
Benidektanski menihi so v zgodnjem srednjem veku prinesli timijan iz Sredozemlja. Grajske gospodične so vezale timijanove vejice na oprsnike svojih izbrancev, da bi jih varovali pred zlimi duhovi. Pri veliki epidemiji kuge v Evropi je timijan veljal kot najboljša zaščita pred okužbami. Njegovo razkuževalno moč so poznali že Egipčani, ki so ga uporabljali za balzamiranje trupel. Grki so s timijanom dišavili pijače in sicer, medtem ko so Rimljani visoko cenili njegov zdravilni učinek.
Raste v Sredozemlju. Gojijo ga predvsem v srednji in vzhodni Evropi, Afriki, Turčiji, Izraelu, Indiji in Združenih državah Amerike. Lahko ga gojimo na vrtovih.
Pri otrocih lahko zaradi eteričnega olja timijana pride do prekomernega izločanja sluzi in posledično do zadušitve. Daljša uporaba eteričnih olj kot pripravka za ustno higieno lahko pri odraslih povzroča alergijske reakcija. Znani so primeri kontaktnega dermatitisa.
listi (Thymi folium)
zel (Thymi herba)
ČAJ: Iz ene čajne žličke pripravimo poparek, ki naj pokrito stoji 3-5 minut. KOPELI: 100g droge prelijemo z enim litrom vrele vode pokrito pustimo stati 10-15 minut, nato dodamo ocejeno tekočino.
Čaj pijemo dve do tri skodelice na dan. Za kopeli ocejeno tekočino dodamo kadni kopeli.
Bolniki z obolenjem ščitne žleze občutljivo reagirajo na timol. Lahko privede do alergičnih reakcij. Pri uporabi timianovih kopeli ni stranskih učinkov, vendar jih nikoli ne uporabljamo pri akutnih kožnih obolenjih in večjih kožnih poškodbah, pri težkih vročičnih in infekcijskih bolezni ter pri visokem krvnem tlaku in srčni insofienci.